Svetopisemska družba Slovenije Svetopisemska družba Slovenije Kdo smo Kontakt

Življenje z Jezusom - Nova zaveza v sodobnem jeziku

Življenje z Jezusom

Domov | Več | Ugrizni | Prenesi


Več o projektu

Za začetek …

Življenje z Jezusom - ugrizni v Besedo zaveze»Sveto pismo, aha, to je tista knjiga, kjer se v imenu Boga pobijajo in kri zaklanih živali teče v potokih.« – »Ki je polna nerazumljivih izjav neke primitivne kulture.« – »Ta knjiga je predebela in pretežka, da bi jo bral.« – »Ni napeta, pač ni primerjave z Gospodarjem prstanov.« Več …

»Kako bi Jezus to povedal danes«

Sinajski kodeks ("Alef", IV. stoletje), str. 29a, izrez: začetek Evangelija po LukuPrevajanje Svetega pisma je delo, ki ni nikoli dokončano. Spreminja se jezik, v katerega prevajamo, pa tudi naše védenje o pomenu starodavnih besedil. Poleg tega so strokovnjaki za prevod prišli do ugotovitve, da en sam prevod katerega koli besedila ne more zadostiti vsem zahtevam, temveč so za različne potrebe in za različne ciljne publike nujne različne vrste prevodov. Več …


Predstavitev projekta na tiskovni konferenci v Stični, septembra 2012


Pogosta vprašanja

Kaj je namen projekta?

Pripraviti prevod svetopisemskih besedil v »navaden« slovenski jezik, ki lahko nagovori mlade in nasploh vse, ki jim je biblična govorica tuja.

Ali ni v slovenščini že dovolj prevodov Svetega pisma?

»Življenje z Jezusom« je prvi primer svetopisemskega prevoda v slovenščino, ki besedilo dosledno prevaja po smislu in se ne drži oblike izvirnika. Tak prevod se strokovno imenuje »dinamični« in ima drugo funkcijo od standardnih »formalno ekvivalentnih« prevodov. Nikakor torej ne gre za nadomestek SSP ali drugih obstoječih prevodov, temveč za novo »orodje«, s pomočjo katerega se bralec lahko drugače približa izvirniku. Takšen prevod je namenjen za drugačne pastoralne potrebe kot standardni. 

Kakšen je obseg projekta in kdaj bo dokončan?

Naš trenutni cilj je do leta 2022 prevesti celotno Novo zavezo. Predvidevamo, da bodo do leta 2021 izhajali ločeni zvezki s posameznimi svetopisemskimi knjigami. Leta 2022 bo opravljena končna redakcija, v kateri bodo upoštevani popravki in izboljšave, ki bodo posledica odzivov javnosti. Takrat bo izšla celotna Nova zaveza v eni knjigi.

Kaj pa Stara zaveza?

Ta trenutno ni v načrtu, ker bo še precej dela z Novo zavezo. Ko bo ta končana, bo čas za razmislek tudi o tem.

Kaj pomeni, da gre za »pilotski« projekt?

To, da objavljena besedila niso dokončna, ampak so odprta za komentarje, pripombe, popravke in izboljšave. Prav zato smo se jih odločili objavljati po zvezkih – da so dostopna javnosti in da lahko zbiramo odzive. Ti bodo zbrani in pazljivo upoštevani v končni redakciji.

Kdo je povabljen k odzivanju in komentiranju?

Vsi, brez izjeme. Tudi če niste »strokovnjak«, ampak »čisto naveden bralec«, nas zanimajo vaši vtisi in izkušnje ob branju. Še posebej pa nas zanima, kako se besedilo obnese v mladinski pastorali in v evangelizaciji. Zanima nas, kako besedilo »deluje«, če ga berejo ljudje, ki niso v stiku s Cerkvijo. Seveda bomo hvaležni tudi za vse druge slogovne, vsebinske in strokovne pripombe. Pošljite jih na [email protected]

Kdo stoji za projektom?

V projektu trenutno sodelujeta Društvo Svetopisemska družba Slovenije in Društvo SKAM – Skupnost katoliške mladine. K sodelovanju so povabljene vse krščanske organizacije in skupnosti, ki se ukvarjajo z mladinsko pastoralo.

Ali je besedilo odobreno s strani Katoliške Cerkve?

Ker gre za pilotski projekt, je razumljivo, da dokončne odobritve Slovenske škofovske konference še ni. Ta bo smiselna šele ob končni redakciji besedil, ki je predvidena za leto 2018. Trenutno pa ima projekt naslednje priznanje Slovenskega katehetskega urada (ki deluje neposredno pod SŠK):

»Pilotski projekt sodobnega prevoda svetopisemskega besedila za katehetske potrebe zadnje triade in mladih poteka z vednostjo Slovenskega katehetska urada, sklep 24. seje SKU, 5. decembra 2011.«
Poleg tega je v knjižici posvetilo in priporočilo koprskega škofa ordinarija, dr. Jurija Bizjaka (gl. str. 5), s projektom pa so seznanjeni tudi drugi škofje.

Ali kaj podobnega obstaja tudi v drugih jezikih?

Vsekakor. Tukaj je seznam nekaterih najpomembnejših »dinamičnih« prevodov v svetovne jezike:

Slovensko besedilo nastaja v »dialogu« z vsemi temi prevodi.

Kako je s cerkveno odobritvijo teh prevodov v tujini?

Večina izmed zgoraj naštetih prevodov je izrecno odobrenih s strani Katoliške Cerkve (iz česar je razvidno, da ta ne nasprotuje tovrstnemu tipu prevajanja):

Ti prevodi so večinoma zelo dobro sprejeti tudi med protestantskimi cerkvami, tako tradicionalnimi kot mlajšimi »evangelijskimi«.

Je tovrstno prevajanje v svetu res »iz mode«?

Nikakor ne – to je razvidno že iz letnic na zgornjem seznamu. Nekoliko pa se je spremenil odnos do »dinamičnega« prevajanja. Za to moramo na hitro pogledati v zgodovino prevajanja nasploh. V preteklosti so za »prave« prevode veljali le dobesedni, medtem ko se je na »prevajanje po smislu« večinoma gledalo zviška, kot na nekakšno nižjo obliko. V 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja je nato prišlo do preobrata. Ko so strokovnjaki kot npr. Eugene Nida utemeljili teorijo dinamičnega prevajanja, je namreč za nekaj časa začelo prevladovati mnenje, da so »dobesedni« prevodi napačni, zavajajoči in zato manjvredni ali celo neprofesionalni. V nadaljnjih desetletjih pa je prevodna stroka prišla do bolj uravnoteženih stališč v obliki »funkcionalne teorije prevoda«. Ta preprosto pomeni, da noben tip prevoda ni dober ali slab sam po sebi, temveč da ima vsak (seveda če je dobro opravljen) svojo funkcijo. Tako dobesedni prevodi »funkcionirajo« bolje za študijsko delo in literarno analizo, medtem ko so dinamični prevodi boljši za splošno branje in za nepoznavalce.

Nastajanje novih »dinamičnih« prevodov se torej nadaljuje. Novejši prevodi (CEV, PDV, TLA) so praviloma še bolj dinamični od starejših, vendar ne zato, ker bi tako ukazovala »teorija« oziroma bi bilo to »v modi«, temveč zato, ker so namenjeni potrebam mlajšega občinstva.

Ali v dolgi zgodovini slovenskega prevajanja res nimate predhodnikov?

Nekaj poskusov »dinamičnega« privajanja je bilo tudi pri nas, vendar pri tem niso bili dosledni in so nasploh še vedno ostajali precej blizu dobesednim prevodom. Za takšen poskus lahko velja Jezusova blagovest, prevod štirih evangelijev, ki ga je pripravil dr. Francè Rozman, izdala pa Britanska in inozemska biblična družba leta 1979. To besedilo je bilo nato dvakrat »popravljeno« v smer večje dobesednosti: prvič v Jubilejni izdaji Nove zaveze (1984) in drugič v Slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma (1996).

Lahko pa se ozremo še dlje nazaj, na sam začetek slovenskih svetopisemskih prevodov. Že pri Primožu Trubarju namreč najdemo jasno težnjo po tem, da je treba svetopisemsko besedilo izraziti v preprostem, ljudskem jeziku: »Pri našem prevajanju oziroma tolmačenju nismo iskali lepih, gladkih, visokih, umetelnih, novih ali neznanih besed, temveč navadne preproste kranjske besede, ki jih lahko vsak dobri in preprosti Slovenec zlahka razume« (Predgovor v Matejev Evangelij, 1555; besedilo je dostopno v Svetopisemskem glasniku, velika noč 2009, str. 2).